Talentiran sonet

Vsak dan na čelo tolčejo okvirje.
Nadarjen ta je, ta pa ni; še predno
izpeti upaš svojo nrav, in vedno,
pri vsakem metru iščejo hudirje!

Od kdaj se glasba šteje med papirje?!
Počutim se kot tepec, dobesedno!
Diplomo talentiranih izredno
na koncu vsak dobi, samo, da mir je...

In ta, opevanih talentov glava,
potem ponosno dvigne svoje rame
in molze tone kakor breja krava!

In kakor kos napihnjene salame
trdi, da glasbenik je. Zajebava?!
Jaz mislila sem že, da koplje jame...!!

I'm afraid of getting older;
to fight this torment, I admit,
I do not know what for my soldier,
whether it only brings defeat?
And just a word about mankind:
I've never seen a thing more blind!