V Krškem, 26.06.2009

V večeru nežnem ure hude
svet namaka težke ude.
Oh, okno smešnih madežev
previdnih kapljic, ki očara...
V dežjú lasje so mi košara
polna srečnih sadežev!
Kakó popolno je nebo brez lupe,
zdi se mirno in brez vsakih zmot!
A tudi zvezde kdaj gredó na pot,
kot mi, prosjačijo za upe...
V večeru nežnem ure hude
svet namaka težke ude.
Pogrešam Te.
V srcé mi segaš hrepeneče,
hvala, ker obstajaš, Dragi!
Ko svet me pušča v nesnagi,
Ti učiš me sreče!
Zate vzela bom najlepše mole,
dure in še kaj vmes, -
pisát' na tisočere pole,
dokler ne zmanjka mi peres!
In ni mi mar, naj Tvoja usta
ljubi, kogar ljubiš Ti, -
jaz ostajam brez skrbi
in v sebi nosim lepa čustva.
V večeru nežnem ure hude
svet namaka težke ude.
Pogrešam Te -
in takrat je tako.
Le naj Ti bo lepo
in potem bo tudi meni lažje.

Osrečuje me vsaka misel nate.
...Hvala.