Grem skozi mesto ljubezni in bede,
bežim mimo gneče besed brez izvira…
Ne vem, kam hitim, ne vem, kod utira
se cesta, ne misel, ki skriva razjede.
V vsakih očeh iščem Njega poglède
in kamor gre on, srcé se ozira,
hropeče in zvesto, s polno nemira
čakam Njegovih ust tople besede!
Jetníca sem časa, kruto razklana
od mečev preostrih za mlado srcé,
bila sem brez ščita, oklepa izdana!
A kak' varovati telo, ki ne ve,
da pot je ljubezni grobo obdana,
če k Nedosegljivemu segaš roké...?!

2 komentarji:
ta pesmca se mi pa dopade :) drgač je pa to ta k si jo pr slouki brala že 1x, ha? :) ait see ya..
papa
Pa sem te celo uspela najti. Oz. pravi blog. Prišla sem se ti zazvaliti za komentar pod Vilinček, vidim da tudi ti pesniš... krasne stvaritve. Rima ti teče tekoče. Zaznala sem tudi, da pišeš sonete. Se še vrnem kaj nazaj in preberem.
Še veliko, veliko navdiha ti želim.
Mavrični-Vilinček! :)
Objavite komentar